Zelo normalna je človekova želja, da bi čim več vedel o vsem. O tem, kaj se dogaja v njem samem, kaj se dogaja okrog njega, pa sploh po svetu, v vesolju in še in še. Prav zaradi te želje spoznamo veliko novega in ta želja na marsikaterem področju pospešuje razvoj. In potem se lahko čudimo, kaj vse zmore na primer današnja medicina. Stvari, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V človekovi naravi je, da ne ve nikoli dovolj, vedno hoče še več. Brez te želje bi znanost verjetno zastala. Ob vsem tem pa ni tako jasen odgovor na preprosto vprašanje: Ali je človek, ki ve danes neizmerno več kot nekdaj, bolj srečen?

Pogovarjala sem se z gospo, znanstvenico po poklicu, ki je zbolela za rakom, ki napreduje kljub vsem napredkom medicine. Prebira strokovne knjige, članke, primerja tabele, da bi dobila jasen odgovor na to, kako se bo bolezen pri njej razvijala. Pa je vedno znova razočarana. Vedno znova doživlja presenečenja, večkrat neprij...