V začetku prejšnjega stoletja je skupina kmečkih fantov iz okolice Velikih Lašč z vlakom prispela v mesto. Na starejše tamkajšnji vrvež ni naredil večjega vtisa, saj so ga bili vajeni že iz prejšnjih let, štirinajstletni fant, ki je bil prvič tako daleč od doma, pa je s široko odprtimi očmi strmel v tramvajske vozove, razsvetljene izložbe, imenitne kočije in visoke cerkvene zvonike. V naslednjih tednih se je tudi on navadil na mestni utrip. Vendar pa za pohajkovanje po širokih ulicah in trgih ni imel časa, saj je od jutra do večera stal pri razbeljeni peči, okrog katere se je širil omamen vonj po pečenem kostanju. Mesto, ki je v obrisih omenjeno v uvodu, je bil cesarski Dunaj, štirinajstletni fantič pa je bil moj stari oče, ki je v mladosti več let pekel kostanj na tamkajšnjih ulicah. Pred prvo svetovno vojno si je na ta način služilo kruh veliko njegovih rojakov iz okolice Velikih Lašč, ki jih je z...