Delavsko zborovanje je minilo v znamenju minimalne plače 600 evrov. Zadovoljni so lahko prireditelji, ker je bil obisk velik, in ne nazadnje tudi vlada, ki bo imela pred delavci nekaj tednov mir. Čeprav je vsem jasno, da je zahteva, ki izhaja iz spoštovanja človekovega dostojanstva, utemeljena, zborovalci niso doživeli podpore tistih, ki so nekdaj umirali od ljubezni do delavskega razreda. Delavski protest ni samo razkril vso gnilobo tega ljubezenskega razmerja, za njim je stal egoizem oblastiželjnih, ampak je tudi pokazal, da sedanji oblastniki, z redkimi izjemami, posluha za vedrejše obraze delavcev in posledično prihodnjih upokojencev nimajo. Pomoč, ki jo sedanja vlada ponuja in daje, je gotovo napor za oblastnike, ki pa se ne zavedajo, da je v svojem bistvu žaljiva. Človek, ki je sposoben delati in tudi dela, namreč ne želi pomoči, ampak želi, hoče in mora zaslužiti. Človeku pomagamo, če mu omogočimo, da ribe lovi, ne pa, da mu jih podarjamo.

Tisti, ki nasprotujejo dvi...