Leta 2004 je napočil za krščanstvo žalosten dan, ko so bile v preambuli ustave Združene Evrope zamolčane krščanske korenine te celine. Dejansko je ta opustitev simbolično izražala neko dejstvo, močan upad vere v Evropi. Tragičen paradoks je bil v tem, da se je hotela Evropa znebiti krščanstva prav v tistem času, ko je šel v zaton njegov največji sovražnik, komunizem s svojim miselnim sistemom, marksizmom. Tako se je uveljavila sintagma, ki se je je v svojem nagnjenju k pesimi­zmu posluževal tudi pisec te rubrike, ko je omenjal razkristjanjeno, celo poganizirano Evropo.

A tudi v puščavi ti lahko kaj nepričakovano zazeleni. Lahko ti sredi toliko poganskega tiska pride v roke, še sveža od tiskarne, knjiga Lorenza Fazzinija »Nuovi cristiani d'Europa – Novi evropski kristjani«. Podnaslov te posebej zamika: »Deset zgodb o spreobrnjenju med vero in razumom«.

Zgodbe o desetih pomembnih intelektualcih, ki so v zadnjih letih pristali pri Kristusu. Trije Italijani, trije Fran...