Bil je spet advent in spet so prinesli s podstrehe velike stare škatle in vse pregledali.

Hlevček je bil zelo lep, saj sta ga lani ata in Andrej popolnoma obnovila in utrdila, Andrej je spretno napeljal drobno žico po zadnji stranici, da je lučka svetila zvrha na sredini in ni delala senc. Ja, Andrej je bil velik in je znal. Toda kako bo letos? Velika črna senca se je prevlekla mami čez obraz, kadar je beseda nanesla na velikega brata in Žan se sploh ni upal nič vprašati o njem. Zdaj Andreja že nekaj mesecev ni bilo domov, toliko učenja ima. Mama je molčala, le ob večerih je molitvi dodajala dva očenaša: za našega Andreja, da bi našel pot nazaj domov in za vse mlade. Molitev za vse mlade je Žan razumel, da pa Andrej ne bi znal domov … Saj je velik in ve, kje je doma in zdaj si je kupil celo avto … Kadar je beseda nanesla na brata, je mama rekla samo: Ti kar moli zanj, angel varuh in mati Marija ga bosta čuvala in naše molitve ga bodo rešile … Potem so jo zalile solze in je...