Od rojstva mlajšega sina se mi zdi, da je hčerka nesrečna, da ji ne morem več nuditi toliko pozornosti kot prej, hkrati pa se tudi sinu ne morem posvetiti v polnosti, če hčerk ves čas tekmuje za mojo pozornost. Z možem res ne veva, kaj naj storiva, saj se mu starejša hčerka ne pusti potolažiti in uspavati ali »zamotiti«, ampak zahteva mene.

Več vzrokov lahko prispeva k težavam, ki jih omenjate, pomembna je starost hčerke, zlasti bi bilo dobro vedeti, ali morda te težave ne sovpadajo z drugimi težavami, ki jih ima hčerka v svojem vrstniškem okolju. Če lahko te težave izključimo, potem je najbolj naravno, da poskušate slediti svojemu materinskemu občutku, ki pravi, da vas zdaj močno potrebujeta oba otroka in da ukvarjanje z njima zahteva popolno spremembo dosedanjega, utečenega ritma in načina dela. Kot pravite, nihče pri vas doma ni več zadovoljen s tem, da se ga samo zamoti in obravnava kot nekoga, ki naj se podredi pravilom, urniku in dela čim manj težav. Zdaj vsak ho...