Z mislijo na vnuke
Z mislijo na vnuke
»Zato, ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi,« je Maju na vprašanje, zakaj bodo v novi hiši pustili dimnik, dejala babica. »Ja, kaj se pa lahko zgodi?« je vprašal Maj. »Menda ne bomo ostali brez elektrike?« »Tudi to se lahko zgodi,« je odgovorila babica. »Se spomniš, ko je lani pozimi več družin zaradi pretrganih električnih žic ostalo brez elektrike,« je babica spomnila Maja na lanske težave. »Si bomo pa naredili iglu,« je Maj hitro našel rešitev. »Bi, ja, če bi ga znali. Zato je bolj preprosto hišo urediti tako, da je lahko vsaj nekaj časa samozadostna,« je odvrnila babica. »To bi bilo dobro,« je še naprej pri odprtih očeh sanjal Maj. »V šolo ne bi bilo treba. Ves dan bi se sankali. Zvečer pa šli spat v topel iglu.« »Topel? S čim bi ga pa ogrevali?« ga je pobarala babica. »Ja s tvojim natančno nasekanim in v snope povezanim dračjem. Saj ga zato vsako leto toliko shranimo. Za hude čase, a ne?« se je pošalil Maj, kot je slišal očeta. »...