Pa ne klic v stilu »Oj, stari!«, »gospa profesor«, »gospod doktor« ... V mislih imam božji klic; osebni, brez fasad ali profesionalnih predalčkov, klic, ki nas vabi k zaupanju v Gospoda. Klic smo gotovo že prejeli; vsi smo bili poklicani v življenje, kar je veliko, če pa ste kristjan, ste ob krstu dobili poziv v »vip ložo« božjih otrok (pa ne govorim o nikakršni večvrednosti!).

Seveda nimamo vedno občutka posebne izbranosti ali poklicanosti – ne pred svetom, še manj pred Bogom. Naše življenje je velikokrat polno nepopolnosti, zaradi katerih se težko čutimo vredne božjega klica. A ravno za to gre. Nismo si zaslužili »vip lože«. Bog nas je poklical prvi in s tem mislil popolnoma resno. Ne spreminja odnosa do nas, ne glede na to, kolikokrat smo zgrešili njegovo ljubezen. Priznam, to je logika, ki me je niso učili. Meni znan model gre nekako tako: »Čaka...