Ljudje vedno pričakujemo. Današnja pričakovanja so precej ozko usmerjena: služba, šola, plača, dopusti, zabava, prazniki, materialne stvari, tudi rojstvo, iskanje življenjskega sopotnika, včasih malo duhovnosti. Velik del življenja se vrti ob takojšnji zadovoljitvi potreb, zato pa so tudi srca bolj hladna, odsotna, pesimistična. In vendar je življenje več kot samo vklenjenost v polnjenje z dobrinami in odnosi. V sebi, pod skorjo zunanjosti, nosimo tudi hrepenenje po pristnih srečanjih in odprtost za celovito izpolnitev. Zato pa se je treba izmotati iz cikličnega ponavljanja dogodkov, kot je pogosto poudarjal duhovnik Vinko Kobal. Sprejeti globoko resnico, da smo ljubljeni in moremo ljubiti. Tako obstaja na obzorju naše zavesti klic po izhodu in pričakovanje Njega, ki nas more izpeljati, potem ko nas že prej čaka (Raz 3,20). Pričakovanje, ki stoji na trdnosti Kristusove prihodnosti, odrešuje za resnične dobrine in uresničitve.

Psiholog in duhovnik Anton Trstenjak je govoril...