Papež Benedikt XVI. v sredo, 18. novembra, o teologiji in arhitekturi katedral

V katehezah prejšnjih tednov sem predstavil nekaj vidikov srednjeveške teologije. Krščanska vera, globoko ukoreninjena v ljudeh teh stoletij, pa ni porodila le mojstrovin teološke literature, misli in vere. Navdihnila je tudi kar najbolj vzvišene umetniške stvaritve vesoljne civilizacije, katedrale, ki so resnična slava krščanskega srednjega veka. Dejansko smo približno tri stoletja, od začetka 11. stoletja dalje, v Evropi priča izrednemu umetniškemu vrenju. Starodavni kronist takole opisuje navdušenje in delavnost tistega časa: »Zgodilo se je po vsem svetu, še posebej pa v Italiji in v Galijah, da so začeli obnavljati cerkve, čeprav številne, ki so bile še v dobrem stanju, še ne bi potrebovale takšnih predelav. To je bilo kot tekmovanje med enim in drugim ljudstvom. Skoraj bi verjeli, da se je svet, ki je stresel z ramen stare cunje, hotel povsod preobleči v belo oblačilo novih cerkva...