Frančišek je bil doma sicer versko vzgojen, imel je celo tonzuro klerika Pamplone, pa je v njem v mladosti vendarle prevladoval viteški duh in častihlepje. Z devetnajstimi leti se je odpravil na študij v Pariz in tam prebil enajst let. Počasi se je v letih študija ob mnogih spoznanjih iz njega izoblikoval popolnoma drug človek. Odločilno zanj je bilo predvsem srečanje s sv. Ignacijem Lojolskim. Skupaj s še štirimi drugimi tovariši sta v Marijini kapeli na Montmartru naredila slovesne zaobljube, da bodo služili Bogu v uboštvu in čistosti kot misijonarji. Frančišek se je nato posvetil študiju teologije in bil čez dve leti, leta 1537, v Benetkah posvečen v duhovnika. Kratek čas je deloval v Bologni, kjer so verniki kmalu občutili njegov svetniški značaj, kasneje pa je v Rimu pomagal sv. Ignaciju pri ustanavljanju Družbe Jezusove. Ves čas si je močno želel oditi v misijone; želja se mu je uresničila, ko ga je sv...