Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Znova sem si zaželel Beethovnove Eroice

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 21. 11. 2009 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 29.07.2010 / 09:37

Znova sem si zaželel Beethovnove Eroice

Ludvik van Beethoven, Eroica. Z bolniške postelje še bolj čutiš kontrast tiste glasbe s tistim, kar si. Drugače dojemaš to heroičnost, ko ti, bolnemu, prinesejo predpisano zdravilo. Naj zato namesto Eroice pride kaj ponižnejšega, znosnejšega.
Slapovi svetlih voda iz skrivnosti … Marši duhov za zmagovitimi zastavami … Juriši, a ne Napoleonovi, ampak drugačni, na samo goro nesmrtnosti …

Ludvik van Beethoven, Eroica. Z bolniške postelje še bolj čutiš kontrast tiste glasbe s tistim, kar si. Drugače dojemaš to heroičnost, ko ti, bolnemu, prinesejo predpisano zdravilo. Naj zato namesto Eroice pride kaj ponižnejšega, znosnejšega. Na malem radiu lovim, kar mi ponuja italijanski eter. O postaji »Radio Maria« sem že slišal, poslušal je nisem. Pa ji prisluhnimo, ko se mi je že gumb ustavil na njej. Nekaj, da Italija ne bo samo iz seksualnih škandalov »moža, ki nam vlada«. Molijo rožni venec. Molitev iz časa bitke pri Lepantu. Proti sili, hujši od islamske flote: proti nihilizmu. Molili ga bodo tudi zvečer.

A na programu bo še kaj. Popoldne spet vrtim gumb. In »Ave Maria« mi postreže z besedilom, ki sem ga potreboval, da se mi Italija do kraja deberlusconizira.

Lahko bi bil človek, o...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh