Velikokrat se pogovarjamo, kako dragoceno je znati živeti v tem trenutku, tukaj in zdaj. Ta trenutek, ki ga živiš, je najpomembnejši. Hudo je, če se ves čas vračaš samo v preteklost, ali pa če samo čakaš, kaj bo, ko bo, če bo. Trenutek, ki ga živiš sedaj, pa teče mimo in se ga niti dobro ne zaveš. S tem pa ne želim reči, da naši spomini niso pomembni. Pa še kako.

Tega sem se prav dobro zavedla, ko so mi pripovedovali o starem gospodu, ki je v svojem življenju veliko potoval in je bil pravi veseljak. Neizmerno se je znal veseliti življenja, vseh velikih pa tudi mnogih drobnih stvari. Ko je hudo zbolel in precej obnemogel, so se njegovi bližnji bali, da tega ne bo mogel prenesti, da ga bo vse skupaj zelo potrlo. Pa so se zmotili. Tudi v novih okoliščinah, v svoji veliki nebogljenosti, je znal ostati zadovoljen in hvaležen.

Zadnje mesece je preživel nepokreten in bil v vsem odvisen od tuj...