Prvo soboto v oktobru leta 2004 sva si izbrala za najin poročni dan. Vselila sva se v majhno, a ljubko podnajemniško stanovanje v Novem mestu. Predvsem zame je bilo to novo mesto, saj sem se rodila in živela v Kopru. Zelo sva bila vesela sprejema in življenja v šmihelski fari, kjer sva spoznala tudi zakonske pare, s katerimi se še danes družimo in delimo izkušnje v zakonski skupini. Naslednji božič sva okusila dar starševstva in se razveselila sinka Matija. Ko se mu je enaindvajset mesecev pozneje pridružil še bratec Lenart, smo se preselili v moževo rojstno vasico pod Gorjanci, ki šteje nekaj hiš samih prijaznih ljudi. Tukaj smo si ustvarili topel domek, za katerega smo iz srca hvaležni Bogu. V osrčju našega doma visita podedovani sliki Jezusovega in Marijinega srca in velik križ. Vsakdo, ki nas obišče, jih opazi. Tako kakšnemu prinesejo topel občutek, drugemu začudenje ali neodobravanje, velikokrat pa je to priložnost, ko lahko poveva, k...