Teologija »srca« in »razuma«
Objava:
14. 11. 2009 / 23:00
Deli:
Čas branja:
7 minut
Nazadnje Posodobljeno:
29.07.2010 / 09:36
Teologija »srca« in »razuma«
V zadnji katehezi sem predstavil poglavitne značilnosti meniške in sholastične teologije 12. stoletja, ki bi ju lahko v nekem smislu imenovali »teologija srca« in »teologija razuma«.
Benedikt XVI. v sredo, 4. novembra, o teologiji Bernarda in Abelarda
Dragi bratje in sestre!
V zadnji katehezi sem predstavil poglavitne značilnosti meniške in sholastične teologije 12. stoletja, ki bi ju lahko v nekem smislu imenovali »teologija srca« in »teologija razuma«. Med predstavniki obeh teoloških tokov se je razvila obširna in včasih ognjevita debata, ki jo simbolično predstavlja spor med Bernardom iz Clairvauxa in Abelardom.
Da bi razumeli soočenje med tema velikima učiteljema, se je dobro spomniti, da je teologija, kolikor je to mogoče, iskanje racionalnega razumevanja skrivnosti krščanskega razodetja, pri čemer se veruje z vero: fides quaerens intellectum – z vero, ki išče razum – da uporabimo tradicionalno opredelitev, ki je natančna in učinkovita. Medtem ko sv. Bernard, značilni predstavnik meniške teologije, poudarja prvi del opredelitve, to je fides – vero, pa Abelard, ki je sholastik, vztraja bolj pri drugem delu, to je...
Dragi bratje in sestre!
V zadnji katehezi sem predstavil poglavitne značilnosti meniške in sholastične teologije 12. stoletja, ki bi ju lahko v nekem smislu imenovali »teologija srca« in »teologija razuma«. Med predstavniki obeh teoloških tokov se je razvila obširna in včasih ognjevita debata, ki jo simbolično predstavlja spor med Bernardom iz Clairvauxa in Abelardom.
Da bi razumeli soočenje med tema velikima učiteljema, se je dobro spomniti, da je teologija, kolikor je to mogoče, iskanje racionalnega razumevanja skrivnosti krščanskega razodetja, pri čemer se veruje z vero: fides quaerens intellectum – z vero, ki išče razum – da uporabimo tradicionalno opredelitev, ki je natančna in učinkovita. Medtem ko sv. Bernard, značilni predstavnik meniške teologije, poudarja prvi del opredelitve, to je fides – vero, pa Abelard, ki je sholastik, vztraja bolj pri drugem delu, to je...
