Iz kateheze papeža Benedikta XVI. v sredo, 28. oktobra

Danes se bom ustavil na pomembni strani zgodovine, ki opisuje razcvet latinske teologije v 12. stoletju, do katerega je prišlo po vrsti previdnostnih povezav. Znova je vzcvetela tudi teologija, ki si je pridobila jasnejše zavedanje svoje narave: dodelala je svojo metodo, se soočila z novimi problemi, napredovala v kontemplaciji božjih skrivnosti, spisala temeljna dela, navdihnila pomembne kulturne, umetnostne in književne pobude ter pripravila mojstrovine naslednjega stoletja, stoletja Tomaža Akvinskega in Bonaventura iz Bagnoregia. V dveh okoljih se je dogajala ta kipeča teološka dejavnost: v samostanih in mestnih sholah; iz nekaterih od njih so se kmalu zatem porodile univerze, ki so značilen »izum« krščanskega srednjega veka. Prav izhajajoč iz teh dveh okolij, samostanov in shol, lahko govorimo o dveh različnih modelih teologije, o »meniški teologiji« in o »sholastični teologiji«. Predstavniki meniške teologije s...