Ivan Hozjan iz Trnja, nečak Gizelinega moža:
»Skoraj vsako leto je prišla domov v Prekmurje. Včasih se je njihov avtomobil nenapovedano ustavil na našem dvorišču in iz njega je stopila teta Giza iz Amerike. Bili so ženska reda, držali so se lepega obnašanja, tako so učili tudi svoje otroke in vnuke. Moj stric Ignac je bil lastnik restavracije v Chicagu, Giza oziroma strina, kot smo jim rekli, so pa tudi prišli tja in se pri stricu zaposlili. V začetku ni obvladala angleščine. Potem je stric strino poslal v gostinsko šolo ter tečaje angleščine, in ko so te končali, sta se poročila. Stric je restavracijo kasneje prepisal na strino. Tudi moj oče je odšel v Ameriko, potem ko so mu priskrbeli papirje za odhod. Pri njima v restavraciji je oče delal kot kuhar. Po odločitvi za gradnjo cerkve na Bistrici sem tetico peljal v Beograd, kjer sva prejela potrdilo za gradnjo cerkve. Tudi njihovi vnuki so prihajali s teto in stricem k nam. Leta 1986 so bili strina zadnjič v Sloveniji. Po vr...