»Babica, kdaj bova pa šla na pokopališče? Dedku morava nesti svečko. Pa še drugim sorodnikom,« je spraševal Maj in že iskal vrečko in sveče. »Joj, koliko svečk že gori. Babica, ampak ali ni to veliko dima po nepotrebnem. In veliko tistega cedvaja,« je postal zaskrbljen Maj. »Nekaj več ceodvaja je že,« je rekla babica in dodala: »A je prižiganje sveč za rajne zelo lepo dejanje. Prepričana sem, da ta naša majhna pozornost, podarjena sveča, pomaga vsem tistim, ki še niso pri Bogu v nebesih.« »Potem pa je prav, četudi je malo več dima v zraku,« je modroval Maj. »Odpadno plastiko in ostanke voska pa lahko odložimo v poseben zbiralnik, ker jih lahko reciklirajo,« je še dodala babica. »Babica, zakaj pa midva prižigava samo po eno svečo,« je opazil Maj. »Zato, ker ni potrebno po celem grobu postaviti sveč. Ena je dovolj. Raje se dlje časa zadržim v molitvi za naše rajne. Posebej za dedka. Čutim, da sva tudi sedaj na poseben način povezana.« »To...