»Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek!« Ta molitev v prvem berilu (Jer 31,7–9) se nas dotakne tako, da ta čas, ko se bližamo podpisu sporazuma o državni meji s Hrvaško, spontano preidemo k molitvi: »Gospod, reši naše ljudstvo na tako majhnem ostanku Slovenije, da ne bi izgubljali še tega majhnega ostanka.«

Skozi zgodovino smo Slovenci svoje ozemlje kar naprej izgubljali. Svetovna zgodovina (Helmolts Weltgeschichte), ki je nastajala od 1899 do 1907 v devetih obsežnih zvezkih v nemščini (Dresden) in bila takoj prevedena še v angleščino (London) in ruščino (Sankt Peterburg), piše, da je ozemlje prednikov Slovencev, evropskih praprebivalcev v času rimskega cesarstva obstajalo v provincah: Vindelicia (pod izvirom Donave), Raetia (vzhodna Švica), Noricum (Avstrija in del današnje Slovenije), Pannonia (Slovenija od Ljubljane do Prekmurja in do Blatnega jezera), Istria ter vse današnje ozemlje s hrvaškim jezikom. Hrvatje so se naselili v Slovenijo od l. 626 do 634, kot po...