Do telesa se danes obnašamo protislovno: po eni strani ga do onemoglosti poveličujemo (športni junaki postajajo idoli in modne ikone, priljubljenost fitnes centrov narašča), po drugi strani pa ga ne cenimo dovolj, saj nam telesni napor v vsakdanjem življenju in pri delu postaja odveč.

Če kristjani menimo, da telesu ni treba namenjati preveč pozornosti, se motimo. Telo in duša namreč nista ločeni enoti, temveč sta celota. Samo upoštevanje obojega mi daje pravo podobo o sebi. Ker sem rojen s telesom, ker v njem živim in se z njim gibljem, se sproščam, delam in se izražam, je moje okno do drugega in celo do sebe. Telesa pa ne uporabljam samo za telesne stvari, kot so premikanje, hranjenje, rekreacija …, ampak z njegovo pomočjo vzpostavljam odnos z Bogom. Duhovna svežina se napaja tudi s telesno kondicijo, saj se telo in um v ustvarjalnem gibanju odpirata Njegovim navdihom. Toda tudi trenutki, ko se srečujem z mejami svojega...