»Mami, kaj je Jezus danes zelo lačen?« je Maj takoj zatem, ko so sedli v klop v domači cerkvi, vprašal mamo. »Zakaj?« ni bilo sprva nič jasno mami. »Kaj ne vidiš, koliko sadja ima ob oltarju, pa krompirja, buč, celo vino in kruh, pa …« »Tiho, Maj. Maša se bo začela,« ga je poskušala umiriti mama, ker pač ni bilo časa za obširno razlago, zakaj je na zahvalno nedeljo oltar ves obdan z darovi zemlje in dela človeških rok. »Mama, ampak tisti krompir je pa surov. Kdo bo pa Jezusu vse to skuhal? Ali imajo v nebesih tudi varčne štedilnike? Ali so to eko izdelki? Ne bi bilo prav, da bi Jezusa s čim zastrupili! Sicer pa, on bi se že znal pozdraviti, če je toliko ljudi ozdravil, in to čudežno.« »Maj, se bova pogovorila po maši. Sedaj poslušaj župnika,« ga je vsa živčna mirila mama. Maj se je vdal v usodo in pridno poslušal, zapel kakšno pesmico skupaj s pevci otroškega zbora, vstajal in poklekoval kot večina, čeprav ni vedel najbolj točno, zakaj,...