Dan v življenju misijonarke Marije Krebelj v toulonskem predmestju v Franciji



Vsako jutro zaklenem vrata našega stanovanja in s pritiskom na kljuko preverim, ali sem delo dobro opravila. Drugi dan po prihodu v to revno predmestje Toulona sem namreč našla kljuko na naših vratih zoglenelo. Danes sem skoraj popolnoma prepričana, da so to storili otroci in nam dali vedeti, kdo je tukaj »šef«, vendar pa je moj vsakdanji obred kljub temu posledica tega neprijetnega dogodka. Potem se navadno spustim po odprtem stopnišču – tega sem se navadila, ker so me nekoč iz smrdljivega dvigala rešili gasilci. Do cerkve, kjer delam, imam le kakih dvesto metrov. Včasih se med hojo »zabavam« in štejem zoglenele reliefe na tleh – mislim, da jih je na mojem kratkem romanju več kot deset. »Tu je zgorel smetnjak, tam avtomobil, to pa je odtis motorja …...