Stopamo v tedne, ko se spominjamo dvajsete obletnice dogodkov ob padcu berlinskega zidu. Vemo, da je dejansko padlo veliko več kot samo ostudna meja. S tem padcem sta tudi v Sloveniji začela padati »smešna krinka« in »opičji obraz«, ki je bil desetletja »boginja svobode« pri nas (Župančič, Pesem mladine). S tem se je Slovenija ohranila in rešila, mora pa spet definirati svojo identiteto, ki je zbledela, ko so ji pod pretvezo »novega človeka« hoteli spremeniti obraz in dušo. Ta identiteta je »slovenska specifika«, ki jo je potrebno znova priklicati na površje. Če bi spet segli po Župančiču, bi z njim (Naša beseda) lahko rekli: »Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes! Razpni se! Po razponu tvojih kril, bo meril narod čilost svojih sil ...«

Pri evidentiranju te slovenske specifike se danes srečujemo z nemajhnimi zaprekami, ker stare in temne sile zavirajo vsak poskus prečiščenja in prevetritve še zatohlega ozračja. Ta balast nam še vedno ne dovo...