»Kostanjmanija« nas v tem času res preganja. Kako ne, saj lahko združimo prijetno gibanje v naravi s pridobitno dejavnostjo in prijetne občutke podaljšamo v večer, ko kuhan ali pečen kostanj olupimo in gre naravnost v usta. Ali pa se še bolj potrudimo in iz kuhanega kostanja pripravimo kako jed. Tega pa nismo vajeni in ne vemo prav dobro, kje se lotiti. Zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov in zanemarljivo malo maščob so mu v nekaterih krajih, kjer je bolj doma, dejali kar žito, ki raste na drevesu.

Verjetno smo se že vsi vprašali, ali je pametno kar dan za dnem posegati po kostanju. K rednemu uživanju v svojem času nas napelje podatek, da vsebuje veliko vlaknin, 100 g kostanja vsebuje malo več vlaknin kot 2 rezini polnovrednega kruha, kostanjeva moka pa ga vsebuje še pol več. Morda je tudi to vzrok za živahnejšo prebavo, vemo namreč, da so vlaknine čistilna metla našega črevesja.

Kostanj ima zelo malo maščob in beljakovin ter zelo malo vitamina A in C, k...