Maj gre zelo rad v gozd na sprehod. Komaj čaka, da prideta ata in mama domov in se odločita za sprehod, čeprav je v hiši in okoli nje dela čez glavo. Takrat hitro steče v kopalnico po pršilo proti klopom, smukne v pohodne čevlje in neučakano priganja tudi druge. V gozdu je tako zanimivo. Zadnjič pa se je hudo prestrašil. »Glejte, srne bežijo, tam na jasi. Pa zajci. Opa, tale fazan je bil pa blizu. Hej, kaj je pa to?« ni bilo jasno Maju, ko je izza hribčka zabrnelo in skoraj zagrmelo. Hitro jim je postalo jasno. Po gozdni poti je prihrumel štirikolesnik, za njim še eden in še eden. Komaj so se pravočasno umaknili. Potem pa: »Pljusk!« Maj je ostal brez besed. Ostali pa v smeh. »Ej, zdaj si pa tak kot Rambo ali pa marinec na nalogi,« ga je podražil bratec. Z Maja se je počasi cedilo blato, ki je bilo še pred nekaj sekundami v lepi luži na cesti. »Ata, to bi morali prepovedati. Saj so prestrašili vse živali in mene poglej. Toliko, da me nis...