»Dam svoje življenje, da ga zopet prejmem« (Jn 10,17)

Geslo letošnjega tedna je vzeto iz 10. poglavja Janezovega evangelija, ko Jezus potem, ko je odprl oči sleporojenemu, govori o sebi kot o dobrem pastirju, ki daje svoje življenje za ovce.

Podobo pastirja so kralji v starem svetu pogosto uporabljali, da bi sebi pripisali lastnosti pastirja, ki skrbno in varno vodi življenje ljudstva. Stara zaveza pa je bolj previdna in redko uporablja to prispodobo za kralje, saj ima izkušnjo, da so v Izraelu, kot tudi drugje po svetu, pogosto kralji skrbeli bolj zase kot za ljudi. Odmev tega kritičnega stališča imamo v knjigi preroka Ezekiela, ko prerok graja voditelje Izraela, ki niso skrbeli za ljudstvo, in napove, da bo Bog sam vodil svoje ljudstvo in bo poslal svojega mesija, ki bo skrbel zanj: »Postavil bom čeznje enega pastirja, da jih bo pasel, svojega služabnika Davida. Ta jih bo pasel, ta jim bo pastir« (Ezk 34,23).

Če Stara zaveza ne pripisuje pogosto kra...