V veliko veselje mi je bil obisk stare gospe, ki je pred nekaj meseci praznovala devetdeset let. Pogovarjali sva se o marsičem. V devetdesetih letih se ji je nabralo ogromno spominov, dogodkov, srečanj in vsega, kar spada zraven. Neverjetno, kako bistra je pri svojih letih, kako zna opazovati življenje in razmišljati o njem in tudi o njem pripovedovati. V življenju je bilo veliko lepega, pa tudi veliko zelo težkega. To si lahko predstavljamo že ob dejstvu, da se je poročila tik pred vojno in potem rodila pet otrok. S čim vse so se morali srečevati! Tudi o tem mi je pripovedovala. Potem pa je izrekla nekaj, kar se mi zdi bistveno: »Splačalo se je prav vse!« Tudi tisto, kar je bilo zelo težko, kar se ji je v tistem trenutku zdelo nemogoče, da sploh preživi. Pa je preživela to in še marsikaj.

Še in še premišljujem o tej njeni izjavi. »Splačalo se je prav vse.« Človek, ki pri devetdesetih letih lahko to reče, je velik človek. Tak...