Skupnost moža in žene prvo berilo (1 Mz 2,18–24) utemeljuje na ukinitvi osamelosti. Človekova osamelost »ni dobra«. Zato osamljenemu možu Bog pošlje ženo, ki ga bo dopolnila. Pomagala mu bo bolj smiselno preživeti leta na tem svetu.

Razločevati je treba med osamljenostjo in samoto. Osamljenost velja že na začetku Svetega pisma za negativen pojav, ki ga je treba ozdraviti. Ko osamelemu moškemu Bog preskrbi ženo, ki jo sprejme s hvaležnostjo, ljubeznijo in veseljem, med njima nastane vrelec novega življenja.

Tako je naravno utemeljen zakon. Tako ga je zasnoval Bog za vse čase. Ob upoštevanju tega je papež Janez Pavel II. v svoji knjigi o ljubezni med moškim in žensko prišel do spoznanja, da je duhovni poklic, ki vsebuje obvezno neporočenost, poseg nadnaravnega reda v naravni red. Čeprav je zakon nekaj naravnega, je težnjo po njem mogoče preseči zaradi božjega kraljestva. To je mogoče zato, ker sodeluje s poklicanim Bog z močjo nadnaravne milosti. Do sklenitve zakon...