Sveto pismo me je prevzelo že v zgodnjih letih otroštva. Da me želi Bog osebno graditi in voditi po Svetem pismu, pa sem doživela veliko kasneje, v poznih študentskih letih, kmalu po mojem (drugem) spreobrnjenju.

Karizmo odpiranja Svetega pisma sem bolj od blizu spoznala v celoletni šoli za evangelizacijo v Nemčiji. Udeleženci te šole smo vsepovsod nosili s seboj Sveto pismo, ki je bilo eden naših temeljnih »pripomočkov«. Ko smo molili drug za drugega, smo ga pogosto odprli, da bi za brata ali sestro v veri prejeli kakšno spodbudno besedo.

Takrat sem se v resnici zavedla, kakšno moč ima božja beseda in kako konkretno in osebno lahko nagovarja človeka. Marsikdo, za katerega smo molili, se nam je zahvaljeval in se hkrati čudil, kako je mogoče, da je prejel ravno takšno besedo od Boga, ki jo je tisti trenutek potreboval. Potem sem začela odpirati Sveto pismo tudi med osebno molitvijo...