»Ali veš, kdo je bil Anton Martin Slomšek?« sem pri zajtrku vprašal štiriletnega Benedikta. Njegove velike zelenkaste očke so se zamišljeno zazrle vame, potem pa mu je na obrazu zaigral zmagoslaven nasmeh. »Papež!« je odgovoril. Ko se je presenečenje poleglo, sem se tudi sam nasmehnil. Čeprav o Slomšku zadnja leta veliko pišemo in govorimo, ga še vedno razmeroma slabo poznamo. Še huje pa je, da premalo upoštevamo njegove spodbude, ki veljajo tudi za današnji čas.

Vuzenica, kjer je služboval v letih od 1838 do 1844, je bila pomembna postaja na Slomškovi življenjski poti. Tam je napisal knjižico Blaže in Nežica v nedeljski šoli, obnovil cerkev in župnišče ter bil predvsem goreč dušni pastir. Vuzenica leži ob severnem vznožju Pohorja in ima nekaj več kot tisoč šeststo prebivalcev. Skoznjo teče železniška proga Maribor–Prevalje, mimo nje pa reka Drava, na kateri so po drugi svetovni vojni zgradili hidroelektrarno. Med na...