Človek iz lastne moči ne more postati prerok. Lahko pa prejme ta dar, kadar pride nadenj Sveti Duh. To nam razlaga prvo berilo (4 Mz 11,25–29).
Prerokovati pomeni govoriti iz globljega vpogleda v dogajanje, ko iz sedanjega položaja uvidimo, kam stvari peljejo in kako jih lahko preusmerimo.
Če oče in mati v globino spoznata, kaj premleva v duši njun mladostnik, in v odprtosti Svetemu Duhu razločno zagledata, kaj je z njim, od kod vrejo njegove odločitve in kam je usmerjeno njegovo življenje, potem vnaprej vidita, kakšne reči se mu zato lahko zgodijo. Vendar njunemu preroškemu duhu postane razvidno, kako se lahko spremeni. Tu je zasidrana naloga prerokov: vidijo, kam stvari peljejo, kaj jih nagiba, spoznajo tudi, kaj je treba nujno ukreniti, da bo izid dober.

»Ko bi se le vse Gospodovo ljudstvo spremenilo v preroke!« si je zaželel Mojzes. To si smemo zaželeti tudi mi. Ob začetku veroučnega leta bi to najprej zaželeli staršem.

Kdor nima v sebi nič preroške...