Sreda. Na prvem televizijskem programu teče beseda o interesnih dejavnostih. Veliko koristnih spodbud in izkušenj. Učenci in dijaki navdušeni. Govor je o pošolskih dejavnostih, ki jih učencem pripravi domača šola ali pa kak drug naslov, denimo športno ali kako drugo društvo. Plačljive in zastonjske interesne dejavnosti, za mladega človeka koristne z več strani in nikakor ne zaman. Med šolarji, navdušenimi popoldanskimi interesniki, pa prijazen fantič pove tole:
Verouka ne maram, ker je dolgočasen. Učenec je verouk prištel med interesne dejavnosti. S kakšnim interesom je bila s televizijske strani v oddajo vključena njegova izjava, ne morem vedeti.

Ista sreda zvečer. Na Radiu Ognjišče redna oddaja o katehezi. Beseda teče o začetku veroučnega leta in o verouku. Gost
oddaje je kritičen, zaskrbljen, stvaren, pastoralno zagret, izkušen, seznanjen s
problemi in po pavlovsko upajoč proti
upanju.

Vračam se k šolarju, mogo...