»Ko bi se le vse GOSPODOVO ljudstvo spremenilo v preroke! Da bi GOSPOD dal nadnje svojega duha!« (4 Mz 11,29).

Bravo, Gospod! To je ključ! To je odgovor na vsa vprašanja človeštva – tudi na vprašanja današnjega človeka! Tvojega Duha potrebujemo! Nobeno človeško leporečje, poviševanje in modrovanje nam ne koristi, če ni tvojega Duha. Kako si zvest, Gospod! Hvala ti, ker po svojem Duhu vedno znova dviguješ mojega duha in me opogumljaš in navdihuješ po svoji sveti besedi.

Tudi današnji odlomki me spet potrjujejo v prepričanju, da smo vsi poklicani za priče Gospodovega vstajenja, da Gospod ne daje svojega Duha na mero, da nihče, ki kar koli dela v Gospodovem imenu in v njegovo slavo, »ne bo izgubil svojega plačila«. Znova in zdaj še bolj razumem, da smo vsi, ki smo bili krščeni v Kristusovo smrt in po kopeli prerojenja obujeni v novo življenje, povabljeni, da se vsak dan znova in vedno bolj odpiramo Gospodovemu Duhu, da se v nas ne le naseli in nekje...