11. september /2001/ je prinesel drugačne poglede. Analitiki so postali pozorni na vlogo religije v medkulturnih odnosih. Začeli so ugotavljati dvoje. Za napetost med civilizacijami ni krivo dejstvo, da imajo različne kulture različne vrednote. Za spopade je krivo dejstvo, da kulture posvečajo premajhno pozornost vrednotam. Med najpomembnejšimi vrednotami vsake kulture je prav religija. Religija ima zelo pozitivno vlogo, če o njej govorimo, razmišljamo, ji damo mesto v javnem življenju in možnost, da se izrazi v vsej svoji pozitivnosti. Nasprotno pa, če jo družba potisne na obrobje, jo zanemari, o njej ne govori in ne razmišlja, lahko začne religija delovati zelo negativno in celo razdiralno. To – in nič drugega – se je pokazalo v primeru islamskega fundamentalizma. Islam sam po sebi ni negativen. Razdiralen je postal v rokah skrajnežev, ki ne dovolijo, da bi islam postal stvar javnih razprav. Isto se dogaja v krščanskem svetu. Kjer je krščanstvo potisnjeno v geto, obstaja nevarnost...