Oktobra 1990, ko je Ivan Oman govoril pri Sv. Joštu nad Kranjem v čast dr. Janezu Evangelistu Kreku, je postavil nekaj temeljnih vprašanj: »Čemu revolucija? Čemu toliko trpljenja, gorja, čemu toliko žrtev? Zakaj toliko življenj? Zakaj Goli otok? Zakaj Kočevje? Ali ne bi bili prišli do več socializma v smislu družbene pravičnosti, če bi do tega prišli po poti mirnega družbenega razvoja?« Takrat je tudi dejal, da je komunistična partija kot avantgarda delavskega razreda »svojo oblast utemeljevala kot oblast delavskega razreda, vendar je uresničila stanje, ki je bilo za delavce neprimerno slabše kot v družbah s kapitalistično ureditvijo. Ta tako imenovani socializem je družbo pripeljal v tako krizo, da zanjo v socialističnem sistemu preprosto ni bilo več izhoda. Končno je celo stranka, ki je izvedla revolucijo in z revolucionarnimi metodami s političnim in gospodarskim eksperimentiranjem vladala celih 45 let, prišla v stanje, da je morala priznati, da je njen družbeni projekt zgrešen.«...