Maj je v soboto obsedel pred televizorjem. »Pridi Maj! Gremo na sprehod.« »Danes ne bi šel. Tako zanimive so risanke. Ne da se mi,« je odgovoril čez ramo. »Na travniku bo zagotovo bolj zanimivo. Pa še bolj ekološko je,« je pristavila mama, ker je vedela, da se bo na to besedo odzval. »A, ja,« se je zamislil Maj in takoj ugasnil televizor. Mama sicer ni vedela, ali zaradi butastih reklam, ki so prekinile program, ali zaradi tega, kar mu je povedala. Pa pustimo zdaj to. Se bosta še že pogovorila. Čez minuto so že bili vsi pripravljeni na travniško pustolovščino. »Začenja se program travniške televizije,« je oznanil Maj in začel loviti prestrašeno kobilico. Potem so bili na vrsti črni murni, ki so jih drezali in jezili s travnimi bilkami. Na robu gozda so prestrašili zajca, v daljavi pa je napela ušesa srna. Vrhunec razburljivega dokumentarca pa se je zgodil v blatnem potoku v gozdu. Ko jih je mama zagledala, se je že začela spraševati, ali je bil ta travniški sprehod res tako zelo eko...