Konec avgusta sem preživela v Franciji, v Chamonixu. Idiličen kraj, ki ima za kuliso najmogočnejšo goro naše celine in je bogato okrašen s sezonskim cvetjem. Med mojim prvim ultramaratonom, ki me je okrog Mont Blanca vodil iz Italije, preko Švice, nazaj v Francijo, sem uživala v prostranstvih, nisem pa spregledala drobnih hribovskih rožic.

Bela ledeniška prostranstva sem nato zamenjala za modrino morja in širnega neba. Iz kanuja sem odkrivala čare samotnih zalivov. Ob raziskovanju otoka Prvič sem ugotovila, da so najbolj slastne tiste suhe fige, ki se posušijo kar na drevesu.

Ko je zapihala močna burja, sem vesla zamenjala za pohodniške palice. Krk je gorat otok, najvišji vrh je 596 metrov nad morjem, zato sem imela v okolici Baške občutek, da sem v pravih hribih. Kar ne morem pozabiti strmih, vetrovnih poti, obdanih s srebrno preprogo žajblja. Kako lepo se ta dehteča medovita rastlina poda med snežno bele in nežno rožnate skale!