Bliža se železna cesta, nje se, ljub’ca, veselim; iz Ljubljane­v druga mesta, kakor ptiček poletim. Tako je France Prešeren opisal vznemirljivo pričakovanje, ki je ob koncu prve polovice 19. stoletja prevevalo prebivalce dobršnega dela naših krajev – kdaj bo tudi mimo njihovih domačij prisopihal »lukamatija«. Železnica je v tistem času hitro napredovala od Dunaja proti morju. Leta 1846, ko je bila zgrajena proga med Gradcem in Celjem, je vlak prvič zapeljal na ozemlje današnje Slovenije, že avgusta 1849 pa je prva lokomotiva prispela tudi v Ljubljano. Prešeren njenega prihoda ni dočakal, saj je nekaj mesecev prej umrl.

V začetku septembra 1869 je bilo na progi med Celjem in Ljubljano zelo živahno, saj so lokomotive ves čas vozile sem ter tja, tode vožnja še ni za plačilo odperta, so 5. septembra zapisale Novice. In dodale, da je gospod minister pisal v Ljubljano, da bo odprtje proge 16. septembra in de naj se začetek perve vesolne vožnje, kakor drugod tudi v L...