Opoldanskemu nagovoru, ki ga je eno letošnjih poletnih nedelj imel Benedikt XVI., je – verjetno po TV – prisluhnil tudi publicist Adriano Sofri, znan kot nekdanji obsojenec zaradi političnega terorizma v Italiji. Zelo ga je prizadelo, ko je papež »povsem naravno in skoraj raztreseno« postavil na isto raven nacizem, nihilizem in moderni ateistični humanizem. Že naslednji torek je v dnevniku »La Repubblica« objavil članek v obrambo ateističnega humanizma, po katerem naj bi se bil Benedikt XVI. zmotil. A 14. avgusta je dobil odgovor izpod peresa Vita Mancusa, profesorja religiologije na eni od univerz v Milanu (ne katoliške).

Njegovi argumenti utegnejo zanimati tudi slovenskega bralca. Saj gre za veliko vprašanje, za eno največjih iz moralne teologije vseh časov: ali je mogoča etika brez Boga? Pisec teh vrstic se je nekoč ob tem vprašanju zapletel z Josipom Vidmarjem in mu postregel z Dostojevskim: »Če ni Boga, je vse dovoljeno«, a Josip Vidmar in etika, to je bil drugačen bi...