Otrok Luči – tako je pisatelj Franc Hrastelj naslovil zgodovinsko povest o Antonu Martinu Slomšku. Na koncu knjige je ob Slomškovem mrtvaškem odru v usta Marku Glazerju položil besede: »Saj vas nismo niti prav poznali. Sedaj šele, ko vas ni več med nami, vemo, kaj smo izgubili.« Še prej pa se je ob besedah dekle: »Zdaj sem videla, kako svetnik umira!« Glazer zamislil: »Kako sem mogel na to pozabiti, da je Slomšek že med svetniki! Ta preprosta žena je to bolje razumela! Videla je, kako umrje svetnik!« Sedanja generacija Slovencev je pred desetimi leti doživela beatifikacijo škofa Slomška. Ali se zavedamo, kaj smo zares dobili? Ali je Slomšek v naši zavesti že zaživel kot svetnik? Navsezadnje bi bilo škoda na koncu ugotoviti, da se nas zgodovinski dogodki niso dotaknili. Če so v ne tako daljni preteklosti, morda kdo tudi danes, Slomška imeli za nazadnjaka in farja, je to daleč od resnice. Slomšek se je ves razdal za svoje vernike. Naj ob...