Na slovenskem koledarju se v razpoloženju vsakoletne jeseni z njenimi vonji in sadeži, z grozdjem, kostanjem in gobami, zvrsti na primorski obali tudi zborovanje, ki ga že pol stoletja organizirajo slovenski katoličani za mejo, simpozij Drage.

Za bivši režim v domovini je Draga, čeprav ji je bila središče maša, veljala za protikomunistično provokacijo. Temu primerno se je do nje tudi obnašala, od oviranja udeležbe predavateljem do gostega udbovskega vohunjenja med simpozijem. Organizatorji so se tega zavedali, tako da so se na organizacijskih sestankih izogibali glasnemu imenovanju morebitnih predavateljev iz Slovenije: saj so tudi tržaški zidovi utegnili imeti ušesa.

Komunizma že dvajset let ni več, po njegovem koncu se je zvrstilo prav toliko lepo obiskanih Drag, kar je dokaz, da namen Drage ni bil provociranje. Bil je pričevanje. Pričevanje zvestobe dvema vrednotama: slovenstvu in krščanstvu. V omenjenem režimu slovenstvo, utesnjeno med marksističnim enoumjem in...