Iz Aksuma je bila dolga pot proti Lalibeli. Več kot deset ur do Makele, kamor sem prispel pozno popoldan. Ker je peljal prvi prosti avtobus šele naslednji dan, sem se postavil ob cesto in poskušal dobiti avtoštop.Hitro sem ugotovil, da nisem edini. Vsak voznik, ki ima v avtomobilu še kaj prostora, vzame s sabo še kakšnega sopotnika, seveda proti plačilu. Ob cesti je ustavil zelen džip, v katerem je sedel zelo okoren možakar. Kar nekaj časa smo se pogajali za ceno. Ko smo končno dosegli realno ceno, smo morali plačati našemu pogajalcu, ki nam je »uredil« prevoz. Šest se nas je stiskalo v zadnjem delu džipa. Eden izmed njih je govoril zelo dobro angleško. Povedal mi je, da je učitelj na srednji šoli v Bahir Darju. Med drugim je omenil tudi to, da je naš voznik vojaški uslužbenec, ki je trenutno v službi in nas vozi s službenim vozilom, s katerim ne bi smel voziti civilistov. No, kdo se bo v Etiopiji obremenjeval s tem. Vsak bir, ki ga je dobil od nas, je končal v njegovem žepu.