»Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci«
(Jak 1,22).

Priznati moram, da mi današnja božja beseda močno izprašuje vest. Najprej v prvem berilu, ko govori o tem, da nam je Bog blizu, kadar ga kličemo. Pojavlja se nešteto vprašanj: kako blizu je meni moj Bog, kako tesno ob sebi in v sebi ga čutim, kdaj ga sploh kličem …? Takrat, ko ga potrebujem, ko ga kaj prosim, ali tudi takrat, ko mi je lepo in se mu zahvaljujem za blagoslove in darove, ki mi jih dan za dnem pošilja? Nekoč so ga naši predniki klicali vsaj trikrat na dan, ko so se sredi dela na polju ustavili in zmolili angelovo češčenje. Kolikokrat na dan se jaz ustavim ob delu in se zazrem v Gospoda in kličem njegovo ime?

Prav tako močno me nagovarja apostol Jakob, ki mi zelo jasno naroča, naj postanem tudi uresničevalec besede in ne le njen poslušalec. Kaj to zame pomeni? Ko o tem premišljujem, se spomnim na nespametnega moža, ki je zidal hišo na pesku, in se prestrašim ob spoz...