Maj in oče sta se na letovanju na morju popoldne odpravila na pravi plavalni podvig. Odplavati sta nameravala do najbližjega otoka, ki je bil nekaj sto metrov oddaljen od obale. Maj si je nataknil plavutke, rešilni jopič in zaplaval z napihljivo blazino. Mama in otroci so ju budno spremljali z obale. Ko se je bližal kakšen čoln, sta na veliko škropila okrog sebe. Uspešno sta dosegla obrežje otoka in stopila na suho. Maja je otok zelo zanimal, saj še nikoli ni bil na otoku sredi morja. »Ata, glej, saj je vse polno smeti. Poglej plastične vrečke. Tu je celo športni copat. Kaj je pa to? Neka plastika. Tam so pločevinke in plastenke. Ali pride toliko plavalcev na ta otok?« »Ne. To so naplavine, ki jih naplavi morje. Zdaj vidiš, kako ljudje onesnažujemo naravo in kako v naravi stvari krožijo. Gotovo vseh teh stvari niso odvrgli na tem otoku, če sploh so kakšno. Morje in veter sta jih prinesla. Ker so plastične, še dolgo ne bodo razpadle.« »...