Pri kosilu
Viti (4 leta) je bolj slabo teknilo kosilo – sirov štrukelj. Poskušala sem jo spodbuditi, naj poje še tri žličke za svoje bratce in sestrico, Jakoba, Martina in Veroniko. Takoj je bila za to. Potem se je sama spomnila: »Pa še za atija, Vito in dojenčka.« Ta igra ji je postala všeč in krožnik se je hitro praznil. Nazadnje sem pripomnila: »Sedaj je ostalo le še za tvoje sestrične: Evo, Tinkaro in Zalo.« Vita odgovori: »Ne mami, samo za Evo. Za Tinkaro in Zalo je zmanjkalo.«

Očala
Ana se guga na gugalnici in opazi, da njena nona nekaj gleda. Ker pa je bila brez očal, ni dobro videla, zato je šla bliže. Pa jo Ana vpraša:
»Kaj vidiš?«
»Čakaj, da nona vzame očala, da sploh vidi, kaj vidi.«

Pri letu in pol je naša Ana »spregovorila«. Ona je vedela, kaj bi rada, mi pa je nismo vedno razumeli. In tako Ana enkrat svoji noni nekaj dopoveduje, nona pa nikakor ne razume. Pa ji Ana reče:
»Nona, daj o...