Ob koncu tedna se kolone na cestah vijejo, tokrat ne v smeri Obale, temveč proti Marijinim cerkvam. Stoletni romarski korak utrujenih ljubečih mater, zaskrbljenih zgaranih očetov, radožive mladine se ne zgublja več v prahu cest in poti. Sedaj v asfalt zarisuje hitrost, ki jo spremlja pogledovanje na uro in se upočasni v radovednosti dogajanja med množico. Končno se hitrost spremeni v postanek pred vhodom v cerkev. Nakaže namen: »Prišli smo k materi Mariji.« Ali pa: »Tukaj smo kar tako, saj je dela prost dan!« Množično slovensko premikanje na praznik Marijinega vnebovzetja proti Turnišču, Ptujski Gori, Petrovčam, Čatežu - Zaplazu, Brezjam, Sveti gori ter drugim Marijinim cerkvam iz davnine v današnji čas povezuje generacije in brezbožnemu času še vedno kljubuje: smo Marijin narod!


Pred Turki in kugo, gosposko in revščino, vojno in brezbožno revolucijo, komunizmom in neoliberalnim kapitalizmom se zatekamo k materi Mariji – nekoč za...