Začelo se je pred 60 leti pod vaškim toplarjem, t. i. Šinkovčevim kozolcem na Studencu z igro v Ljubljano jo dajmo – od takrat so v poletnem gledališču, ki je skozi desetletja dobival svojo vse lepšo podobo, uprizorili na desetine komedij, dram in operet, na odru se je zvrstilo prek 500 amaterskih igralcev, obiskovalci pa se štejejo v sto in več tisočih. Ob biserni obletnici so na oder spet postavili prvo komedijo – tokrat s petkrat več igralci, na desetkrat večjem odru, režiser pa ima enak priimek: Stražar – prvo je režiral starejši brat Stane, letošnjo pa najmlajši Lojze.

Lojze Stražar je že od otroštva povezan z gledališčem, saj je domačija Stražarjevih le streljaj od znamenitega studenškega toplarja. Petletni Lojze je bil leta 1949 še premajhen, da bi nastopil v prvi igri, na prigovarjanje starejšega brata Franceta, ki je bil gonilo kulturnega dogajanja na Studencu, pa je na oder stopil s petnajstimi leti, že šest let pozneje, leta 1965, pa je prvič režir...