Senca in obseg Zemlje

Starogrški matematik Eratosten, ki je živel v 3. stoletju pred Kristusom, je prvi natančneje izračunal obseg Zemlje. Kot vodja znamenite Aleksandrijske knjižnice je slišal, da sončni žarki v današnjem egiptovskem mestu Asuan v najdaljšem dnevu leta opoldne navpično padejo v neki vodnjak, obeliski v »njegovi« Aleksandriji pa so imeli v istem času dobro vidne sence. Vrh sence je z vrhom obeliska tvoril kot, ki je meril eno petdesetino polnega kota oziroma sedem stopinj in dvanajst minut. To je pomenilo, da je razdalja med Aleksandrijo in Asuanom enaka eni petdesetini obsega Zemlje, saj ležita kraja skoraj na istem poldnevniku, sončni žarki pa so v obeh vzporedni. Eratosten je vedel, da sta kraja med seboj oddaljena 5.000 stadijev, zato je izračunal, da meri obseg Zemlje 250.000 stadijev. V tistem času ta mera ni bila enotna, zato ne vemo, kako natančen je bil njegov izraču...