Zakaj tako?
Zakaj tako?
To vprašanje si postavlja veliko ljudi, tudi jaz, vedno znova, ko se naenkrat znajdemo pred stopnicami, ki lahko predstavljajo za koga nepremagljivo oviro. Le kako si je bivanje v bloku predstavljal arhitekt, ki je predvidel zelo ozko dvigalo, ki te pripelje do vrha, lahko tudi do dvajsetega nadstropja. Do dvigala v pritličju pa je treba priti po stopnicah. Včasih jih je tudi osem. Res je, da danes takšnih blokov ne gradijo več, je pa še veliko takšnih v Sloveniji. V Ljubljani kar precej. Arhitekt verjetno sploh ni pomislil, da bi v bloku utegnil stanovati nekdo, ki težko hodi. Bil je morda še zelo mlad ali pa starejši v zelo dobri kondiciji.
Ljudje se potem znajdejo na različne načine. Ponekod naredijo klančino, ki pa je včasih zelo strma, skoraj prestrma za invalidski voziček. Nekateri invalidi, če niso pretežki, imajo srečo, da jih prenesejo po stopnicah, ko je treba. Pa ne prav pogosto. Samo takrat, ko je to res potrebno. Mnogi pa sploh ne gredo več iz hiše.