Človeško življenje je razpeto med minljivostjo in neminljivostjo. Čutimo, da nam dnevi polzijo iz rok, čas mineva, obenem pa smo zaznamovani z božjim pečatom, ki vzpostavlja nemirno hrepenenje po Bogu in osebni harmoniji. Vse se odvija v tej razpetosti.

Prevladujoča miselnost spodbuja obkladanje z minljivostjo, z veliko dogodki, novicami, odnosi, delom, potovanji, gmotno varnostjo, standardom, begom v sanje,da bi pozabili, da smo na vlaku, ki neusmiljeno drvi proti koncu. Vzgojitelj mladih Luigi Giussani pravi, da gre za religiozni problem, problem dostojanstva življenja, razločevanjem med resnico in lažjo. Odločiti se moramo za sprejetje skrivnosti in presežnosti ali za pristanek na svojo dokončnost in z njo povezane malike, ki so otipljivi in obenem prazni. Tu smo marsikdaj podobni Izraelcem, ki so si v času Mojzesove odsotnosti pod goro Sinaj naredili malika, zlato tele, in ga molili. Zato je Mojzes dal ljudstvu postavo, da bi jim kot svobodnim ljudem kazala pot upanja...